Obeležitev svetovnega dne spomina na žrtve holokavsta na OŠ F. S. Finžgarja Lesce

Danes se po vsem svetu poklanjamo spominu na žrtve holokavsta, ki ga obeležujemo vsakega 27. januarja. Mednarodni dan je namenjen ohranjanju spomina na številne umrle v času brutalnega nacističnega in fašističnega režima, hkrati pa nam služi kot pomemben opomnik, da se kaj takega ne bi smelo nikdar več ponoviti. Poleg genocida nad številnimi narodi in tudi otroki, je pomembno poudariti, da se je sam proces razčlovečenja pričel že prej.

Na današnji dan, leta 1945, so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem. Tu je umrlo okoli 1,5 milijona Judov (od približno 6 milijonov), veliko Sintov, Romov, Slovanov idr. Pripeljanih je bilo tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ob osvoboditvi taborišča so lahko rešili le 7650 bolnih in močno izčrpanih taboriščnikov, od tega 21 Slovenk. Številke so nepredstavljive, a še vedno zgolj približek. Holokavst je potekal tudi na slovenskem ozemlju, ko je bilo slednje razkosano med štiri okupatorje. Poznamo holokavst na Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem, v ljubljanski pokrajini in Prekmurju. Mnogi Slovenci so bili žrtve fašističnega terorja v sosednji Italiji, ko se je izvajala italijanizacija. Številni so umrli v taboriščih ali v odporniškem gibanju, npr. bazoviške žrtve.

Zgodovina naj bi bila učiteljica življenja, kar pa se je tudi v sodobnem času velikokrat izkazalo za spregledano, neupoštevano ‘pravilo’. Sem sodi tudi dogajanje v Srebrenici, Darfurju, Siriji, Ukrajini ali begunska kriza po svetu. Številke in dejstva povedo veliko, a ne omogočajo take predstavljivosti in empatije kot osebne zgodbe, konkretni primeri. Da bi se lahko postavili v kožo ljudi, ki so živeli ali preživeli grozote taborišč, se lahko poslužimo različne literature ali ogledamo nekatere filme. Mednje sodijo: Vojak z zlatimi gumbi, Dnevnik Ane Frank, Schindlerjev seznam, Življenje je lepo, Pianist, Teci deček, teci ipd. Posneta so tudi številna pričevanja preživelih žrtev, ki jih hranita predvsem muzeja Yad Vashem in Centropa in so prosto dostopna. Izpostaviti velja tudi zgodbe, ki so povezane s Slovenci, recimo Tri obljube ali film o Klari Kukovec. Veliko informacij, razstav, izobraževanj in prireditev nudi tudi Sinagoga Maribor, ki sodeluje z organizacijo Ihra, preko katere smo z učenci posadili rumene krokuse. Ti nosijo simboličen spomin na Davidovo zvezdo.

Učenci so pod mentorstvom učiteljice za zgodovino pripravili razstavo na šolskem hodniku, ki nosi naziv Zvezde brez nebes, otroci v času holokavsta. Ta je nastala v okviru muzeja Yad Vashem v Izraelu. Razstavo smo pospremili s papirnatimi krokusi, ki so delo naših učencev (poleg tistih krokusov, ki smo jih posadili na šolskem vrtu), krajšimi filmi na šolskih tablicah in knjižnimi viri o holokavstu. Med glavnim odmorom smo v šolski avli predvajali odlomek filma na temo holokavsta, ki so si ga lahko učenci ogledali.

Da do podobne brutalnosti ne bi več prišlo, je pomembno osveščanje ljudi in privzgajanje vrednot, kot so spoštovanje, dostojanstvo, svoboda, strpnost, sodelovanje, razumevanje in empatija.

Mentorica: Ines Sliško

Related Images:

Dostopnost